Alzheimerjeva bolezen (AB) je počasno progresivna bolezen možganov ki se manifestira z izgubo spomina in eventualnim motnjam v premišljanju, planiranju, govorju in percepciji. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence – skupina motenj CŽS-a (centralnega živčnega sistema) ki povzrokuje izgubo intelektualnih in družbenih spretnosti. Vv Alzheimerjevi bolezni možganske celice prepadajo in umirajo kar vzrokuje stalni padec v spominu in mentalni funkciji.
Veliko znanstvenikov verjame da je vzrok nastanka Alzheimerjeve bolezni povečanje proizvodnje in/ali akumuliranje določenega proteina (beta- amiloid proteina) v možganih ki vodi do disfunkcije ali smrti nervnih celic. Nekatere študije o tej bolezni so pokazale povečano koncentracijo iona cinka i bakra v možganih pacijentov zbolelih od Alzheimerjeve bolezni.
Eksperimentalne študije pokazale so da karnozin lahko zmanjša ali v popolnosti prepreči poškodbo celic čigav vzrok je toksični upliv beta amiloida, proteina karakterističnega za Alzheimerjevu bolezen. Beta amiloid reagira z določenim RAGE receptorjima in vodi v poškodbo nervnih celic in arterij v možganih.
Karnozin Extra blokira in inhibira aktivnost beta-amiloida i na ta način ščiti živčno tkivo od razvoja demence. Poleg tega, karnozin ščiti možganske celice svojim neutralizirajočim učinkom od ene izredno toksične substance, α-β-nezasičenega aldehida akroleina, ki se formira med peroksidacijo poli-nezasičenih lipidov. Glede na to da se karnozin bojuje proti vseh zvrst aldehidov, to je odgovor zakaj je Karnozin Extra univerzalni zaščitnik celic ter igra preventivno vlogo v Alzheimerjevi bolezni in drugim boleznim ki so povezane z oksidativnim stresom.
Raven karnozina je znatno nižja pri pacijenatih z Alzheimerjem in drugim nevro-degenerativnim motnjam, kar ukazuje da nedostatek karnozina prispeva bolezni a z uporabo karnozina se simptomi bolezni manifestirajo bolj počasi. V vsakem primeru, lahko pričakujete da se z dodatkom karnozina eliminira večina celične toksičnosti ki prispeva k nasajanjo teh boleznih. Rezultati preiskovanja na živalih in ljudeh sedaj karnozinu pridajejo važno vlogo v prevenciji Alzheimerjeve bolezni.
Karnozin prav tako deluje preventivno tudi na poznejše mehanizme ki spremljajo Alzheimerjevo bolezen. Ioni cinka in bakra verjetno spreminjajo kemično strukturo normalnih beta-amiloida ter so razlog za njihovo toksičnost. Ta sprememba zahteva blago kislo okolje ki vezuje ion cinka i/ili bakra sa beta-amiloidom. Tisti pogoji (kisli medij in povečana koncentracija iona cinka i bakra) prisotni so kot del upalne reakcije na mestu poškodbe. Karnozin, kot odličen kelator bakra in cinka (ter drugih kovin), sposoben je odstraniti težke kovine iz telesa. To nam lahko ukaže na še eno pomembno funkcijo karnozina v preprečevanju i upočasnjevanju napredka Alzheimerjeve bolezni in drugih degenerativnih bolezni možganov.