Karnozin- Zgodovina in odkritje

Karnozin je biološki aktiven dipeptid (enostavni protein) katerega so odkrili ruski znanstveniki. Zgodovina karnozina datira še od začetka 20.-og stoletja, posebej od eksperimentov V. S. Gulevicha, pomembnega ruskega biokemika. V svojih raziskavah vsebine dušika iz vzorcev mletega mesa, Gulevich je opazil da je skupna vsebina organskega dušika značajno večja od seštevka proteinskega dušika ter dušika vseh ekstrahiranih znanih komponent mišičnega tkiva v tem času. Otkril je da obstajajo neidentificirane spojine ki vsebujejo dušik v mišičnem tkivu. Kasneje je uspel izolirati te spojine iz mišic. Ker je ta tvar izolirana iz mesa, dobila je naziv Karnozin (od latinskega naziva caro, carnis – meso).

Pred drugo svetovno vojno ruski fiziologi i zdravniki pokazali so različne biološke učinke karnozina pri svojih pacijentih. Ruski raziskovalci niso samo otkrili karnozin temveč so v klinični praksi uporabili tudi prvo medicinsko obliko osnovano na tem dipeptidu. Čeprav je prva medicinska oblika karnozina uvedena v klinično prakso v Sovetski Zvezi že zdavnaj, težko je izvedeti kdo je točno bil prvi. Ta oblika je razvita na Institutu za fizioterapijo (Harkov-grad), a klinično je testirana 1930-ih u biokemijskem laboratoriju tega instituta (P.R. Normark).Te študije so pokazale visoko terapeutsko učinkovitost karnozina v zdravljenju infekcij in reumatskega poliartritisa (Frolov i dr., 1935, Normark i dr., 1940), čira na želodcu(Frolov i dr., 1936) in pri esencijalni hipertenziji (Rodnanskij, 1941). Na žalost, te raziskave je prekinila druga svetovna vojna. V tem času je raziskovanja nadzorovala Vlade Rusije in ruske vojne službe v oblasti uporabe za kozmetično medicino v praksi, a vglavnem je šlo za prevencijo in jačanje mehanizmov adaptacije na stres. Veliko podatkov ki jih so dobili iz teh raziskav so še vedno nedostopni in nekjer zaklenjeni kot državna skrivnost. To znanstveno blago je že leta skrito zaradi zaprte politike Rusije kot zemlje.

K sreči, danas se karnozin vse več prepoznava povsod po svetu, uklučno z zahodnimi državami. Veliko raziskav o bioloških funkcijah karnozina trenutno se dela na Japonskem, v Australiji, SAD-u in Veliki Britaniji. Znanstvena pomembnost te izredne, absolutno netoksične tvari povečala se je pred prije nekaj let– posebej po australskih in britanskih otkritj v zvezi z učinkom karnozina na procese staranja. Dr. Michael Chez in njegov tim iz Amerike objavili so znanstveno delo o nevjerjetnem napredku otrok z avtizmom po uporabi karnozina. Več od 2000 znanstvenih publikacij v zvezi s karnozinom nahajajo se v bazi podatkov Med line.

Rusko znanje v kombinaciji z sedanjinmi zahodnimi raziskavami pripeljalo je karnozin do točke v kateri je prepoznat po celem svetu kot popolno naraven preparat z ogromnim potencijalom in širokim spektrom terapeutske uporabe.

Karnozin je bil prvi in najbolj enostaven primer biološki aktivnega peptida, za katerim je sledil dolg seznam proteinov regulatorjev metabolizma. Desetletja so posvečena preučevanju njegove strukture, distribucije in lastnosti. Določeno je da je karnozin direktno povezan z funkcijo ekscitabilnih tkiv, kot so mišice in možgani.

Ruski znanstvenik S.E. Severin demonstriral je 1953. leta kako karnozin regulira pH (deluje kot pufer), puferira mlečno kislino nastalo z delanjem mišic, kot tudi da oskrba z karnozinom povečuje kontraktitet mišic in njihovo odpornost na utrujenost. Skeletne mišice akumulirajo mlečno kislino kot stranski izdelek, pH se zmanjšuje (povečuje se kislost) in to je glavni uzrok utrujenosti mišic. S primembo karnozina, mišice okrevajo takoj in nastavljajo z delom kot da nikoli niso bile izčrpane. Ta proces hitrega okrevanja mišic s pomočjo karnozina znan je kot takoimenovani „Severinov fenomen“.