Karnozin in Anti-age delovanje

Prav neverjetno je kako ena tako majhna dipeptidna molekula ima tako veliko vlogo v pomlajevanju organizma. Obstajala glasina da je Boris Jeljcin dolgo jemal „ruski super-vitamin“ – karnozin in je zaradi tega zgledal 10 let mlajši.


Karnozin Extra ima izredno moč pomlajevanja celic v procesu staranja in jih naredi popolno funkcionalne in zdrave. Prej kot so bili znani rezultati preiskovanja karnozina, predvidevalo se da se stare celice ne morejo pomlajšati. Nedavne študije pokazale so da karnozin podaljšuje čas izmed celičnih delitvah in iztočasno povečuje njihovo število. To pomeni da se življenje celice bistveno podaljša, a medsebojna odvisnost je direktna – več karnozina, dalši vremenski čas izmed delitev ter večje število delitev.

Številne znanstvene publikacije pokazale so da karnozin ima velik potencijal v boju proti staranju zaradi svoje izredne moči zaščite in osnaževanja funkcionalne aktivnosti osnovnih enot ki gradijo organizam kot so celice, DNK in lipidi. Karnozin dejansko lahko gledamo kot spojino ki podaljšuje življenje. Glede na to da je absolutno siguren ker se nahaja v organizmu in hrani, a potrjeno je i da podaljša življenje celičnih kultur humanog i živalskog podretla, šteje za fundamentalno snov za podalšanje življenja. Njegova antioksidativna, zaščitna, kemična i anti-glikacijska aktivnost prispevajo k normalnem funkcioniranju celic.

Karakteristika karnozina da upočasnjuje proces staranja ni samo posledica njegovega antioksidativnega delovanja. Še en mehanizem z katerim karnozin ščiti celice od oksidativnega stresa je njegova moč da ustvari kelatni kompleks, kar je objasnil tim profesorja Bruce N. Amesa iz Univerzitete Berkeley v Los Angelesu. Formiranje kelata s težkimi kovinami kot je kadmij, baker, železo, živo srebro – sprečujejo sodelovanje teh kovin v škodnih reakcijah z peroksidi.

Nazadnja preiskovanja dokazujejo da pacijenti ki določen čas (6 do 12 mescev) jemljejo karnozin, zgledajo mlajše kot pred uporabo. To podpirajo tudi izumi laboratorijskih raziskav in drugi poskusi, ki kažejo da karnozin lahko pomlajša celično kulturo, in prav tako zatira vidne znake staranja živih organizmov (laboratorijskih živali). Med temi preiskovanji karnozin je bistveno odložil razvoj kožnih naborov u predelu očesa, krivljenje kičme, tipične manifestacije staranja. Še več, ne samo da so miši ki so dobivali karnozin zgledali mlajše v odnosu na tiste v kontrolni skupini (brez karnozina), temveč so tudi i dosegali 20% dalši življenjski vek.

Mogoče je pojasniti anti-age učinek karnozina z primerjavo delovanja čistega karnozina in izdelkov ki nastajajo z degradacijo karnozina v krvi. Oni nastajajo z delovanjem specifičnega encima karnozinaze ki rezultira z akumulacijo histidina i beta-alanina. Da bi se dokazale te razlike, v poskusih se uporabljala Drosophila melanogaster ki ne vsebuje encime koji razgrajujejo karnozin. V teh poskusih je dokazan podoben in še močnejši učinek na trajnost življenja s pomočjo uporabe karnozina, a kjer karnozinaza ni bila prisotna. To nam pravi kako sam karnozin (a ne izdelki njegove encimske degradacije) ščiti življenje celic. V zaključku, uporaba naravnega antioksidativnega i anti-glikacijskega agensa karnozina lahko odpre nova poglavja in strategije v sodobni geroprotekciji.

Normalne celice se starajo, prav tako kot se starajo i njihove replikacijske sposobnosti, oz. število delitev. Krajšanje telomerov DNK se dogaja pri vsaki delitvi (telomeri =marginalni kompleks DNK z proteinom ki ščiti vrhove kromosomov). To skrajšanje DNK po vsaki delitvi pouzrokuje nastajanje takozvanega signala uničenja DNK (DNA-damage signal) in v določenem trenutku aktivira se p53 (tumor protein). Nekatere zvrste kemoterapij inducirajo takšno hitro staranje malignih in tudi zdravih celic. Nazprot njima, karnozin ima močno sposobnost obrniti znake staranja celic kože (fibroblaste) i vrniti njihovo funkcionalnost, skupaj z podaljškom njihovega življenja. Takšno delovanje je karakteristični učinek karnozina in služi za prevencijo vseh zvrst škodljivih sprememb v molekulah proteinov i fosfolipidov. Prav tako je značajno za omejitev skrajšanja telomerov DNK, da bi se preprečile poškodbe DNK. Omejitev v številu celičnih delitev imenuje se Hajflikova meja. To je maksimalno število celičnih delitev ki se zgodijo pred njeno destrukcijo. Hajflikova meja se nanaša na smrtnost celice. V bistvu, večina celic se regenerira ko se z delitvijo celica podeli na dve ščerke celice. Ko celice dosegnejo Hajflikovovo mejo, prihaja do njihovega staranja. Celice ki se starajo so še žive, ampak se niso več sposobne deliti. Poškodovana jim je struktura i funkcionalnost.

Ljudski fibroblasti su zelo podobni za kultivscijo in laboratorijska preiskovanja. Kulture ostarelih fibroblastov se ne morejo zamenjati z mlajšimi ki so precej usklajeni in formirajo skupine paralelnih vlaken. Nasprot temu, stari fibroblasti so granulirani, različne velikosti, ne grupirajo se in njihova vlakna so nepravilna ter različnih velikosti – zgubijo sposobnost gradbe pravilnih form. Tiste pomembne karakteristike starih celic imenujejo se adultni fenotip (dokler mlade celice predstavljajo juvenilni fenotip). Pod vodstvom zdravnika McFarland-a, australskega znanstvenika, opravljen je izreden niz poskusov s katerima so dokazali kako karnozin pomlajuje celice ki se starajo. Posebno je zanimivo naslednje – ko se celiice ki se starajo dajo v kulturo obogateno z karnozinom one kažejo ne samo fenotipske spremembe od starih do mladih, ampak se poveča tudi njihova sposobnost delitve.  Te so ponovno pokazale svojo sposobnost organizacije, postale so usklajene in gradile so organizirane skupine vlaken. Ko so jih vrnili v kulturo brez karnozina, znaki staranja so se hitro vrnili. Ko se iste celice spet dajo v kulturo z karnozinom, te ponovno kažejo lastnosti juvenilnega fenotipa. To je večkrat ponovljeno z istimi celicami in je vedno pokazalo iste rezultate. Karnozin je temveč bistveno podaljšal življenje starih celic. Kasneje so te poskuse potrdili tudi britanski znanstveniki ki jeih je vodil zdravnik Alanom Hipkiss.

Karnozin odlaga procese staranja v kulturi ljudskih fibroblastov in lahko spremeni adultni fenotip v juvenilni. Ne glede na pozitivne lastnosti antioksidansov da odstranijo svobodne radikale, oni nikoli niso pokazali sposobnosti preprečevanja staranja kot karnozin. To so samo združene, dodatne lastnosti karnozina v delovanju na procese staranja. Posebno se opaža kako je karnozin sposoben reagirati z karbonilnimi skupinami ter formirati „karnozirane” polipeptide (adukte), kar zatira procese staranja in zmanšuje formacije poškodovanih proteinov ki so tipične za te procese.

Revitalizirajoči učinek karnozina na fibroblaste, prav tako pojasnuje zakaj se značajno poboljšalo zadravljenje ran po kirurških intervencijah.

Celice ki se starajo proizvajajo adhezijske molekule koi vzrokujejo zgoščevanje krvnih žil in njihovo krhkost (ateroskleroza). Te celice proizvajajo tudi druge dodatne razarajoče encime i protiupalne citokine, ki delujejo v stranskih delih telesa (transportirajo se skozi kri). Na ta način, relativno majhna količina starih celic vzrokuje velike spremembe v funkciji in integriteti kože. Stare celiice se akumulirajo v vseh organih in tkivih kjer prihaja do apoptoze (programirana celiična smrt) in do degenerativnega procesa starenja. Poleg tega, popačenje mikroskopskega okolja s pomočjo akumuliranih starih celic je lahko razlog za povečano incidenco malignih boleznih pri starejših osebah.